Črna gora - 04.08.2010 04.08.2010 Dan je minil v znamenju počitka. Nekateri so odšli v mesto po nujnih nakupih, drugi so oprali umazano opremo ali se enostavno prepustili sončnim žarkom. Še prijetneje je bilo sedeti v senci in se hladiti s prijetno hladnim pivom. V popoldanskih urah pa smo pričeli s pečenjem odojkov. Temu je sledil večer, ki se ni in ni nehal. Za še boljše razpoloženje in pravo jamarsko vzdušje je poskrbel velenjski jamar, ki je pripravil čisto pravi jamarski krst. Vsak izmed krščencev je dobil svojega botra s katerim sta morala popiti prav posebno mešanico. Za vsakega posebej je imel velenjski pesnik napisano pravo pesmico. Krstu so sledile še prav posebno zanimive igre s privlačnimi nagradami. 05.08.2010 Navkljub kratki noči je sledil dan, ko se je eden izmed članov naše odprave zopet podal v PT4. Tokrat je imel namen priti do sifona, kjer so angleški jamarji prekinili svoje nadaljnje raziskave. Skupaj z njim so v jamo odšli tudi srbski in črnogorski jamarji, ki so ob povratku iz jame pomagali pri njenem razopremljanju. V jamo se je podal tudi francoski biolog, ki je na globini cca. 250m nabiral biološke vzorce. Počivali niso niti preostali člani odprave, ki so z nekoliko manjšo vnemo oprali umazane vrvi. Slednji so se popoldne v manjšem, a toliko bolj zanimivem avtomobilu, podali v Perast na kopanje. Zakaj zanimivem, hja, v avto je namesto sopotnikovega sedeža vgrajena postelja, ki omogoča počitek kar med vožnjo. Potemtakem ni nič nenavadno, da smo bili deležni marsikaterega začudenega pogleda. Večer je minil v nestrpnem pričakovanju jamarjev, ki so v tabor naposled le prispeli okrog 2.00 ure zjutraj in veselih obrazov poročali o novih doživetjih. 06.08.2010 Naposled je le prišel dan slovesa. Očitno niti »tam zgoraj« niso bili mnenja, da je že čas odhoda, saj je celo dopoldne pošteno deževalo. Šele sedaj smo ugotovili, da smo šotor postavili na najmanj primeren prostor. V šotoru je bilo za najmanj 5cm vode, okrog njega pa tudi do 30cm. Hmm, še dobro da smo imeli zložljive postelje in stolice na katerih je bila varno spravljena odprema. Ko je končno posijalo sonce, smo se počasi poslovili od srbskih in črnogorskih prijateljev ter okrog 18.00 ure krenili na pot proti Hrvaški. 07.08.2010 Ob 4.00 uri zjutraj smo še v mraku prispeli v kamp v Paklenici na Hrvaškem. Ko se je že pošteno zdanilo in po obvezni jutranji kavi, smo se počasi in s postankom za zajtrk, podali proti plezališču. Trem članom odprave ni bilo tuje prosto plezanje in zato so brez večjih težav preplezali tri smeri. Preostala dva člana pa sta dokazala, da jima tudi tu izkušnje v jamarstvu pridejo prav. Čeprav sta bila prvič v steni, sta se odrezala presenetljivo dobro. Po plezanju smo se podali še na kratek sprehod po kanjonu, nato pa lačnih ust odhiteli na odlično večerjo. 08.08.2010 Vsega lepega je enkrat konec. Tako se je morala po dveh tednih tudi za člane JK Krka končati mednarodna jamarska odprava Kameno more. Na Krko smo brez večjih težav prispeli okrog pol druge ure popoldan. Temu je sledilo še raztovarjanje opreme, zbiranje slikovnega gradiva udeležencev odprave ter premlevanje vtisov. Ali se bomo naslednje leto zopet podali v Črno goro? Odprt ostaja še marsikateri projekt in marsikatera jama še ni raziskana. Dela nam zagotovo ne bo zmanjkalo, in če ravno ne v Črno goro, se bomo podali morebiti v kakšno drugo državo. Nabiranje izkušenj, raziskovanje tujih jam s tujimi jamarji na povsem neznanem terenu ima zagotovo svojevrsten pečat, a vendar se vedno z veseljem vračamo na svoj domač teritorij.